Vogel

Čez teden sem vadila kvačkanje, tiste enostavne pentlje, ki jih znam. K temu me je spodbudil komentar prijateljice pri zadnji objavi. Res je, od krožka ročnih del sem veliko pozabila. Ob nedeljah pa enostavno moram ven, na sonce. Letos lepo vreme kar ne pusti, da bi pospravila planinske čevlje. Kar pa mi zelo ustreza, saj se v njih vedno dobro počutim. Danes sva se odpravila na Vogel. Najprej z avtom do planine Stador, nato peš mimo planine Razor proti Voglu. Pogled v Tolminsko kotlino ni razkrival veliko.
Midva pa sva hodila po soncu, nad meglenim jezerom. Kmalu za kočo na Razorju so naju presenetili beli telohi. Ne samo ena rožica, na mrzlem soncu je cvetelo kar celo pobočje.
Mi mu pravimo beli, ponekod pa črni teloh.
Pot je lepa, le na senčnih delih je bil ponekod pomrznjen sneg. Obiskovalcev planin je vedno manj, se pa še vedno najde kakšen vztrajen pohodnik.
Vogel 1922 m.
Na vrhu je res zelo PIHALO. Razgled pa je bil čudovit, kot ponavadi.
Nato pa nazaj v dolino.



Comments

Popular Posts