nedelja, 03. september 2017

mala torba

Med pospravljanjem omare sem prišla do starih kavbojk. To so še tiste prave trde kavbojke. Ker jih res ne potrebujem več, je najbolje, da jih uporabim za kaj drugega. Nastala je tale torba.
Dež je naredil svoje, jaz pa sem lahko občudovala odcvetele rože. Tudi take so prav posebne, drugačne v svoji lepoti. Škoda, da jih velikokrat sploh ne vidimo in nanje pozabimo in so tam nekje. Tako kot na stare kavbojke.
 









sreda, 30. avgust 2017

vrt, paradižnikova salsa, ...

Avgust se končuje. Vem, da šolarji prav nič ne čakajo petka. Popolnoma jih razumem. Tudi sama bi tale avgust najraje kar podaljšala. Konec avgusta je konec poletja. Tiste sive zime pa nič ne čakam. Kratki dnevi, brez sonca. Uf! Izkoristiti je treba vsako uro z lepim vremenom.

Na vrtu zorijo plodovi, da jih je veselje gledati. Narava je bila zelo prijazna z nami.

Iz paradižnika, ki ga je v tem času preveč, lahko pripravimo paradižnikovo salso. Potrebujemo:
- paradižnik
- ekstra deviško olivno olje
- čebulo
- česen
- sol
- po želji dodamo korenček, bučko, melancano, ali pa papriko, čili
- baziliko
Priprava:
Paradižnik potopimo v vrelo vodo. Potem ga odcedimo, olupimo, razkosamo, odstranimo semena in sesekljamo.
Čebulo in česen drobno sesekljamo.
V posodo pristavimo olivno olje ter čebulo in česen. Ko se olje segreva, čebula pa zadiši, dodamo narezan paradižnik.
Po želji lahko dodamo tudi drugo zelenjavo, ki smo jo prej očistili in narezali na koščke. Na primer nariban korenček, ali bučke, pa melancane,... Če imamo radi bolj močne okuse, čili, papriko,...
Primešamo še sol in dodamo natrgane lističe bazilike.
Počasi kuhamo 60 do 90 minut.
Vročo salso zmiksamo s paličnim mešalnikom in z njo napolnimo vroče kozarce. Te še vroče zapremo in ohladimo.
Salsa bo pozimi še okusnejša. Poleg plodov je na vrtu še ogromno cvetja. Vrt je pač kraj, kjer vedno lahko najdemo nekaj za dušo in nekaj za oči. Na primer skrivnostne cvetove jajčevca,
nežne vrtnice,
matematično natančne cinije,
posušen ameriški slamnik
in to majčkeno goji jagodo. 

nedelja, 20. avgust 2017

ob Nadiži

Včerajšnji dež je iz pregnal kopalce iz Nadiže. Današnji dan pa je bil ravno pravi za kolesarjenje ob Nadiži, mimo Podbele do vasice Logje in nazaj skozi Breginj in ostale vasi do Kobarida. Čeprav sem bila tam že milijon krat, mi je zelena Nadiža vedno lepa. Pa Napoleonov most in vsi tisti tolmunčki, pa skriti kotički ob reki,... Pravi kraj za odklop, za iskanje idej... pravi kraj za sanje in še za kaj drugega...

torek, 15. avgust 2017

pod Montažem

Montaž je v Italiji, čisto blizu nas. Zadnji del poti na vrh je zahteven, pot do sklal pa zelo lepa, tudi za otroke. 

Hrib imajo otroci zelo radi, saj je poln lukenj, iz katerih večkrat pokukajo svizci. Sploh zjutraj radi pridejo na dan in niso čisto nič sramežljivi. Tako so luštni, ko tekajo po hribu.
Po pobočju rastejo planike, pa druge rožce...
Vrh je bil tokrat zavit v meglo, zato smo se vrnili v dolino. Tu blizu skal smo nekoč že videli gamse,... Danes žal ne. 
Pogled v dolino in na sosednje hribe je vedno enkraten.


ponedeljek, 14. avgust 2017

jutranji obisk

Ko se zjutraj zbudim, si skuham kavo in z balkona opazujem bližnji travnik. Srečna in hvaležna, da lahko živim sredi zelenega. Danes nisem bila sama. V grmovju ob robu travnika se je nekaj premikalo. Kljub temu, da so srnjaki in srnice zelo hitri, mi je uspelo ujeti tole fotko, ravno takrat, ko je pokukal iz grmovja.

torek, 08. avgust 2017

ob zori na Krnu

Danes ponoči sva šla na Krn. Čelke sploh nisva potrebovala, saj je pot osvetljevala polna luna. 
2245 m nadmorske pred šešto zjutraj. Pa nisva bila edina, na Krnu je bilo kar kakšnih trideset ljudi. Tudi ovce so bile z nami.
Luna se je poslavljala,
 mi pa smo bili hvaležni za tiste prve jutranje trenutke, ko se je prikazalo sonce.
Luna je bila vedno manjša,
sonce pa...
 
 Sedaj pa v službo, nazaj k realnosti.

sobota, 05. avgust 2017

tudi mačkam je vroče

Ta vročinski val pa kar traja. Ne samo nam, tudi živalim je vroče. Naša mačka išče senco in cel dan preleži. Lenoba in vročina pašeta skupaj.
Ker sem tudi jaz popoldne bolj v senci, sem čisto počasi sešila tega lenega mačka. Velikega, debelega in lenega. Zna samo počivat. Namenjen je punci, ki je že velika. Upam, da jo bo razveselil.
Tistim pravim mačkam najbolj pomagamo, če jim damo zadosti vode. To jih bo vsaj malo ohladilo.